"Zdi se, da starosvetni zvoki naše slovenske davnine posegajo globoko iz naše zavesti ... čudni zvoki nenavadnih glasbil, ki jih še nikdar nismo slišali, pa se nam zdijo tako znani, kot bi peli iz naše kdove kdaj prespane mladosti. Čar, čudni čar veje iz teh glasbil ..." Peter Kušar (Lokalni časopis, 1982) "U svijetu vrlo živa, a u nas nedovoljno prisutna, praksa da dobri poznavaoci i interpreti tradicijske glazbe znaju i govoriti o tradiciji koju interpretiraju i instrumentima koje sviraju, ovdje se pokazala zanimljivom i korisnom ... ... Mira Omerzel T. i Matija Terlep doveli su do najvišje točke na koncertu muzejskog prostora." (Vjesnik, Zagreb, 1984) "... z neko plemenito in nevsiljivo vztrajnostjo sta dosegla (Mira in Matija) že občutne vrednostne premike na področju glasbene vzgoje – tudi med cicibančki v vrtcu, kar jima prinaša še posebno zadovoljstvo; v tem vidita odprto pot oživljenemu sevanju našega ljudskega glasbenega izročila ... ... Način dela, ki ga na področju ljudske glasbe uveljavljata Terlepova, bi mogli še najbolj nazorno pojasniti s konzervatorskimi postopki na spomenikih ljudskega stavbarstva, kjer je treba marsikaj tudi šele odkriti, obnoviti, osvežiti, če hočemo izluščiti iz stavbe vse njene kvalitete. V konzervatorski praksi so taki postopki samoumevni, potrebni, strokovno priznani ... Taka ljudska glasba iz konzervatorske delavnice Terlep je spomenik, umetniško živ spomenik." Anka Novak (Glasnik slovenskega etnološkega društva, 1986) "V pesmih naše trojke prihaja na dan vedno več tiste neverjetno grozljive in hkrati odrešujoče povezave surove v besede še bolj grobo stisnjene stvarnosti, srednjeveške ali pa moderne ... Izkušenost in preizkušenost dejanja je sedaj dosegla še nekaj: neko posebno uglajenost, lahko bi dejali poetično eleganco, samozavest zrelosti, ki je ... zrasla v za našo glasbeno kulturo temeljno in vznemirljivo stran." Peter Kušar (Dnevnik, 1988) "Poseben mik tega glasbenega večera so bile tudi razlage in opredelitve posameznih pesmi in glasbil ... v tem primeru nujne, poleg vsega pa so bile še tako neposredne, spontane in nevsiljive , da so postale prijeten sestavni del glasbenega večera." (Mladina, 1982) "Poslušalci so menili, da so preživeli napet koncertni večer. Kdor je dobro poslušal, tako glasbo kot razlage, je imel kaj odnesti domov." (prevod,Christoph Wagner, Schwarzwälder Bote, 1989) "Koncert anasmbla Trutamora Slovenica je posebno doživetje. Poslušalcem bežijo pred očmi podobe naših dedov in babic med volčjimi nočmi ... ... Razkrivanje čutnosti naših prednikov ... pa nam pokaže, da Slovenci nekje v daljni preteklosti, ko je bilo življenje močno prežeto z naravo in vezano zgolj na občutenje časa, nismo prav nič zaostajali za drugimi v razumevanju danega sveta. Zato je ansambel Trutamora Slovenica opravil neprecenljivo delo, saj je poleg božičih pesmi iz zaprašenih arhivov položil pred občinstvo vznemirljivo glasbeno kulturo naših prednikov ..." Delo, 1990 (Od Miklavža do Treh kraljev) "Neverjetno, da more biti ta razborit drobiž tako pri miru ... Učence je nekaj dobesedno prikovalo v negibnost. Morebiti je bila to radovednost ali pa prasila glasbe, izvabljena iz pozabljenih inštrumentov." Breda Oblak (Pionirski list, 1987) "Njihovo delo je poroštvo, da bomo ohranili vsaj znanje o tem , kje so nekoč vodila pota zvoka h koreninam." Slavica Borka Kucler (Večer, 1999) "Ne gre samo za raziskovalne dosežke. Kadar izvajalci posredujejo zvok poslušalcem koncerta, mora ta preseči svet znanosti, saj raziskovalni predmet govori v umetniškem jeziku. Samo tako so sporočila ohranila nadčasovno razsežnost in se vtisnila v spomin. Časovno popotovanje izročenega tudi v preobrazbah ni veliko spreminjalo sporočil o bivanju, razmišljanju in čustvovanju naših prednikov, zato njihov davni šepet razumemo še danes." Jasna Vidakovič (Radio Slovenija, 1999) "The room is filled with an aura of the past, but when Mira Omerzel-Terlep and Matija Terlep take the instruments in their hands and begin singing, the ancient musical instruments suddenly spring to life." (Revija Slovenija 1989 ) "Prav ta ansambel - njegove kasete in plošče so takoj razprodane - je v naš prostor pripeljal predolgo prezirano in pozabljeno ljudsko glasbeno izročilo (inštrumentalno in vokalno vseh slovenskih pokrajin)." Neva Železnik (Delo, 1998) "Plošča, ki je že tretja iz zbirke `Ljudske pesmi in glasbila`, torej zapolnjuje ogromno praznino v zapisovanju in še posebej v izdajah ljudske glasbe na Slovenskem ... To ni ljudsko-umetniški izdelek, ampak tehten prikaz slovenskega ljudskega ustvarjanja." Matjaž Barbo (Glasbena mladina) "S ploščo Bledi mesec Mira Omerzel Terlep nadaljuje poskus, da bi domačo in tujo javnost plemenitila z izginjajočo zvočno tradicijo slovenskih pokrajin." Milan Dekleva (Dnevnik 1991) "Poleg tega, da sama (duo Terlep) obvladujeta vsak kar po ducat ljudskih glasbil, da jih zbirata, pojeta in igrata, sta predvsem ena redkih živih vezi med svojim delom in poslanstvom ter med pravimi ljudskimi godci. ... Skupina Trutamora Slovenica je bila tako v vlogi pobudnika in veznega dejavnika obeh delov koncerta, tistega, ki so ga pripravili ljudski glasbeniki in drugega, ki so ga pripravili poklicni glasbeniki ... ... Slišali smo nadpovprečno zavzeta glasbena dela in več prav mojstrskih strani ... Menda še nobena naročila naših osrednjih glasbenih ustanov niso izzvala takšnega avtorskega učinka (P. Merku, L. Lebič, V. Globokar, J. Jež, T. Svete). ... vse izvedbe tega koncerta so bile zbrane in prepričljive, skladateljski zapisi so dobili takšne glasnike, kakršne so si zaslužili." P.Kušar (Dnevnik, posvet:`Razvoj slovenske etnologije od Štreklja do Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj - od Štrekljevih ljudskih pesmi in zapisov do sodobnih skladb na ljudsko temo`, 1995) "Ostanite še naprej živ zgled, kako pomagaš spreminjati temo v svetlobo in v blaženost zvoka." Cica Kolar (1999) "Hvala vam- dragi angeli- za svu ljepotu, radost, ljubav, znanje ... Nikad u životu nisam čula i osjetila u tako kratko vrijeme toliko zgusnute radosti sa publikom. Hvala vam za puno energije predanog rada, koje ste utrošili, da bismo mi publika doživjeli vrhunac-spoj vaše profesionalnosti ali i predanosti i poniznosti pred ljepotom slovenske narodne glazbe." Dionizija Fonović, Pula (iz pisem poslušalcev, 1999) Ko se drevesa korenin zavedo. Sem Slovenka. Že 50 let. Pa vse do tega večera pravzaprav nisem mogla znotraj sebe prepoznati svojih slovenskih korenin. Kaj pomeni biti Slovenka? V tem življenju namreč nimam druge izkušnje, ki bi mi lahko pomenila neko referenco. Počutila sem se prebivalko tega planeta, mnogokrat sem si pozorno prisluškovala, kdaj in kaj bom začutila kot svojo slovenskost. In zgodilo se je tisti večer v Equrni, ko sem poslušala vas tri: Miro in trio. Začutila sem, kako se mi razrašča koreninski splet, kako sem s svojimi materijalnimi občutki zaznala-da,to je to, zdaj vem, čutim, da sem Slovenka. Začutila sem svojo arhetipsko naravo tega delčka naše ljube matere Zemlje, začutila sem neko svojo kontinuiteto od ne vem kdaj, neizmerno miren, tih del sebe sem zaznala ... Bila sem srečna. Solze so kar same od sebe polzele po licih, kot da sem začutila svoj dooooom. Svojo dušo. Čutila sem nežno hvaležnost. Cvetka Mehle, Pirniče (iz pisem poslušalcev, 1996)	Narodna galerija, 2000